Modra frankinja
Festival modre frankinje
Festival modre frankinje zajema ocenjevanje vin modre frankinje ter predstavitveni del s ponudbo najboljših modrih frankinj, kulinarike in spremljajočim kulturno-zabavnim programom. Festival je največja promocijska in strokovno-izobraževalna ter kulturna prireditev, posvečena modri frankinji, in poteka vsako leto vse od leta 2011 na Gradu Sevnica.
Festival 2025
V soboto, 7. junija 2025, je Sevnica ponovno postala središče ljubiteljev vina in kulinarike. Pod velikim prireditvenim šotorom pri Bazenu Sevnica je potekal 15. Festival modre frankinje, ki je letos združil tudi 29. finale slovenskih salamijad.
Modra frankinja in salama – dva okusa, ki vsak zase pripovedujeta avtentično zgodbo. Skupaj
pa ustvarjata harmoničen kulinarični dialog, ki temelji na vrednotah našega prostora: na
spoštovanju, kakovosti in povezovanju. To ni le gastronomska kombinacija – je izraz lokalne
identitete, ki jo z zanosom predstavljamo doma in v tujini.
Prejemniki priznanj
15. ocenjevanja modrih frankinj
Tako kot v preteklih letih so bili vzorci razdeljeni v tri kategorije: peneča in rose vina (6 vin), mlada rdeča vina letnika 2024 (10 vin), ter zorjena rdeča vina letnikov 2020–2023 (12 vin). Skupno je bilo prijavljenih 28 vzorcev modre frankinje.
Modra frankinja – redna trgatev, letnik 2024
Janez Pirc – Modra frankinja, letik 2024
Stane Možič – Modra frankinja, letik 2024
Vina Püst, Jože Bratuša – Modra frankinja, letik 2024
Modra frankinja – starejši letniki in barrique
Vino Kozinc – Modra frankinja 2022
Hiša vin Emino – Eminent modra frankinja 2022
Klet Krško – Modra frankinja Turn Classic 2021
Modra frankinja – posebna vina – rose
Vino Kozinc – MF Rose 2024
Vinska klet Metlika – Metliška penina, rose
Janez Pirc – MF Penina rose
Zakaj se udeležiti Festivala modre frankinje?
Vinarji
- Promocija vin širši javnosti.
- Strokovno ocenjevanje in nagrade.
- Povezovanje z gostinci, novinarji, someljeji
- Krepitev prepoznavnosti.
- Neposreden stik z obiskovalci.
- Podpora razvoju regijske zgodbe.
Obiskovalci
- Pokušina vrhunskih modrih frankinj.
- Uživanje v lokalni kulinariki.
- Neposreden stik z vinarji.
- Sproščeno vzdušje in čudovita lokacija.
- Odkrivanje Sevnice in regije.
- Pester spremljevalni program za vse generacije.
Arhiv
- 1. Festival modre frankinje 2011 – katalog
- 1. Festival modre frankinje – rezultati ocenjevanja
- FMF
Medijski pokrovitelji
O modri frankinji
Sorta Modra frankinja je v Sloveniji razširjena v dveh vinorodnih deželah (Podravje, Posavje) in petih vinorodnih okoliših (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela krajina). Je sorta, ki lahko daje visoko kakovostno vino in je znano, da je v vseh omenjenih okoliših vodilna po kakovosti izmed vseh rdečih sort.
Modra frankinja se je sodeč po zgodovinskih virih v vinorodni deželi Posavje gojila že dolgo časa, saj ji je ta del pokrajine očitno ustrezal.
V vinorodni deželi Posavje se je od nekdaj uporabljala v zvrsteh, in sicer v cvičku, rdečem Bizeljčanu in Metliški črnini. Vsebnost količine modre frankinje v teh zvrsteh je različna, odvisno od lege, tipa teh zvrsti in tudi od posamezne letine. Koliko modre frankinje se danes uporablja v omenjenih rdečih zvrsteh, je zelo težko oceniti.
Modra frankinja je obvezni sestavni del cvička, ki si je že v devetdesetih letih 20. stoletja ustvaril pomembno prepoznavnost v slovenskem prostoru in leta 2001 pridobil oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Prav tako nosi modra frankinja pomemben delež sestave PTP Metliške črnine in PTP rdečega Bizeljčana. Za uveljavitev cvička, rdečega Bizeljčana in Metliške črnine so se pridelovalci morali povezati in tako so nastale povezave, kot je Konzorcij cvička, in druge povezave. Posredno to pomeni, da so se tako povezovali dejansko tudi pridelovalci modre frankinje.
Modra frankinja kot samostojna sorta se je pri nas začela uveljavljati šele konec 20. in v začetku tega stoletja. Postopoma se je njena prepoznavnost vse bolj povečevala, vendar pa posebnih povezav pridelovalcev modre frankinje kot samostojne sorte do sedaj še ni.
V Sloveniji je z modro frankinjo zasajenih slabih 700 hektarjih vinogradniških površin, od tega tri četrtine v Posavju in četrtina v Podravju, kar skupaj predstavlja nekaj manj kot 5 % vseh zasajenih trt v Sloveniji.
Modra frankinja je prepoznavna po bogati sadni aromi, ki po vonju spominja na jagodičevje.
Po barvi je vino običajno modrikasto-rdeče barve, pri čemer je le-ta odvisna od tehnologije pridelave. Še posebej mlado vino je izrazito sadnega okusa, medtem ko s starostjo pridobiva žametnost in kompleksnost arome. Vino ima ponavadi srednje vrednosti tanina in primerno kislost.
Trta modra frankinja
Trta modre frankinje je prepoznavna po velikih okroglastih listih, ki niso pretirano narezljani. Zgornja zelena stran jeseni pordeči. Grozd je velik in valjaste oblike, jagode pa so temno modre barve in imajo debelo jagodno kožico. Meso je sočno, sladko in nekoliko trpko.
Izvorno naša
Strokovnjaki inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu so odkrili, da je modra frankinja avtohtona slovenska sorta. Rojstni kraj modre frankinje je na vinorodnem območju v okolici Slovenskih Konjic, odkrita je bila pred več kot 300 leti. Starša modre frankinje sta pozabljena slovenska rdeča sorta vranek ali tičenska črnina ter debela belina – Gouais Blanc). Debela belina je bila do sredine 19. stoletja najbolj razširjena evropska bela sorta in je starš kar 128 žlahtnim sortam grozdja, med drugim tudi chardonnayu, rizlingu, rebuli in šiponu (Modra frankinja, b. d.; Gorjak, 2017, str. 53).
Drugo potrdilo o avtohtonosti modre frankinje izhaja iz nemškega imena Lemberger za modro frankinjo. Ime so ji nadeli po kraju, od koder so to vino nekje v 17. stoletju pričeli uvažati v Nemčijo. Lemberg je posest v občini Šmarje pri Jelšah, na podlagi katere so se Celjski grofje prvič poknežili.
Zanimivosti o vinu
(Zdravilne) lastnosti modre frankinje
Modro frankinjo odlikuje velika vsebnost antioksidantov, še posebno resveratrola, ki znižuje splošno stopnjo holesterola v krvi. Resveratrol je zelo močan antioksidant, ki spada v skupino polifenolov, njegove zdravilne učinkovine pa že zdavnaj presegajo le področje varovanja srca in ožilja. Številni znanstveniki se strinjajo, da je ta učinkovina eno od največjih odkritij zadnjih dvajsetih let. Poleg tega, da resveratrol zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, ščiti tudi naše celice pred uničujočimi prostimi radikali, znižuje vrednost slabega in zvišuje vrednost dobrega holesterola, prispeva k zmanjševanju možnosti za razvoj sladkorne bolezni, našim celicam pa daje energijo in nam je zato zlasti v veliko pomoč takrat, kadar se spopadamo s kronično utrujenostjo. Poleg tega zvišuje blagodejno visoko lipoproteinsko gostoto (HDL), ki varuje srce. Preprečuje tudi rakava obolenja, zato je zmerno uživanje modre frankinje še posebno priporočljivo. Snov resveratrol sicer grozdje varuje pred glivično infekcijo. V procesu izdelave rdečega vina se lupina, semena in vitice odstranijo iz od soka neposredno po stiskanju grozdja, vino pa je fermentirano le iz stisnjenega grozdnega soka. Količina resveratrola v rdečem vinu je zato okrog desetkrat višja, kakor v belem.
Sorta trte je dokazano najpomembnejši parameter, ki določa možnost koncentracije resveratrola v vinu. Po visokih vsebnostih resveratrola sta znani predvsem sorti modri pinot in modra frankinja. V Sloveniji je prve raziskave ob koncu devetdesetih let opravila dr. Urška Vrhovšek s Kmetijskega inštituta Slovenije. V študiji, ki so jo opravili na slovenskih vinih, je bila najvišja povprečna skupna koncentracija resveratrola ugotovljena pri vzorcih modre frankinje (12,6 mg/l). Sledili so modri pinot (12,2 mg/l), refošk (11,9 mg/l), merlot (8,23 mg/l) in cabernet sauvignon (5,48 mg/l).
Omenjena študija je postregla s podatkom, da največ resveratrola – ne le v Sloveniji, temveč celo na vsem svetu – vsebuje vino modra frankinja, pridelano na Bizeljskem, torej v Posavju. Z dodatnimi raziskovalnimi nalogami iz leta 2004, ki sta jih opravila dr. Mitja Kocjančič in njegova sodelavka dr. Andreja Vanco s Kmetijskega inštituta Slovenije, so ugotovili presenetljive podatke o vsebnosti resveratrola v vinu modre frankinje z Bizeljskega. „Primerjava prvih vzorcev je namreč pokazala, da liter denimo merlota vsebuje 8,23 mg/l resveratrola, refoška 11,9 mg/l, modre frankinje z drugih območij 12,6 mg/l, bizeljske modre frankinje pa kar 19,6 mg/l. Podobno velikih vsebnosti po doslej znanih podatkih niso našli še nikjer drugje na svetu“ (Vir: Janez Šekoranja).
Visoka vsebnost resveratrola v vinu modre frankinje iz Posavja je poleg kakovosti osrednja prednost in tržni adut za razvoj trga vina modre frankinje. Ugotovitve v zvezi z resveratrolom in zdravilnimi učinki so sprožile zanimanje za modro frankinjo v strokovni in tudi laični javnosti.
Vpogled v zgodovino
Modro frankinjo najdemo pod različnimi imeni, kot so Blue Franconian (uradni naziv), Kékfrankos (Madžarska), Franconia (Italija), Burgund mare (Romunija), Blauer Limberger ali Blauer Lemberger (Nemčija), Blaufränkisch (Avstrija), frankovka (Hrvaška), Noir de Franconie (Francija), in še nekaj drugimi, mednarodno najbolj uveljavljeni izraz pa je Blaufränkisch. Je ena od najpomembnejših lokalnih vinskih sort v srednji Evropi, njene prve omembe pa segajo v leto 1862, ko je bila trta predstavljena v okviru vinarske razstave na Dunaju. Vendar je sorta še mnogo starejša. Beseda domnevno izvira iz besede Franconia, imena pokrajine, ki je bila v srednjem veku eden izmed najbolj znanih nemških vinorodnih okolišev. Mnogo njenih poimenovanj v drugih jezikih vključuje besedo „modra“ (npr. blau ali kék) zaradi jagodnih kožic, ki imajo moder odtenek. Zgodba o njenem nemškem imenu „blaunfrankisch“ pa sega v srednji vek, ko so z besedo frankisch („frankovski“) poimenovali sorte, da bi tako pokazali njihovo premoč v primerjavi z manj cenjenimi „hunskimi“ sortami (heunisch). Sorta trte modra frankinja spada v skupino črnomorskega bazena in sodi med celinske sorte oziroma med sorte podonavskih dežel. Modra frankinja je pozna sorta, ki potrebuje tople dneve in hladne noči, da doseže optimalno fenolno dozorelost in izrazi kompleksne note gozdnega sadja, začimb in pikantnosti. Zato so najboljša rastišča za modro frankinjo v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer je občutiti vpliv celinskega podnebja.
Vino modre frankinje je prijetno sveže, sortno in sadno, iz te sorte pa se lahko pridelajo tudi vrhunska vina. Modra frankinja tudi odlično zrcali terroir in posledično ponuja širok nabor slogov glede na podnebje in tla, kjer raste. Zato ni presenetljivo, da so nekateri vinski kritiki poimenovali modro frankinjo kar „modri pinot vzhoda“. Poleg naštetega imajo modre frankinje odličen potencial staranja, saj ohranjajo svežino in razvijajo kompleksnost še desetletja po stekleničenju.
Ponudniki
V Sevnici in širši regiji je modra frankinja več kot le vino – je del naše identitete, vsakdanjika in praznikov. Na tej strani predstavljamo pridelovalce, ki s predanostjo in znanjem ohranjajo kakovost in značaj tega posebnega vina, ter gostince, ki modro frankinjo vključujejo v svojo kulinarično ponudbo. Odkrijte, kje jo lahko okusite – na izvoru, v vinski kleti ali ob izbranih jedeh na krožniku.
Vinogradniki in vinarji
Gostinski ponudniki
Dogodki
- Kulinarika
Festival Modre frankinje je vinsko-kulinarični dogodek, posvečen avtohtoni slovenski sorti modra frankinja.
- Prireditveni šotor pri bazenu Sevnica
- 7. junij 2025
- Brezplačno
